so naselje na slemenu. Sem spadajo še zaselki Stara Gora, Pijavec in Strmec. V kraju stoji dvorec Temnar, s katerega je prelep razgled na okolico (235 m). Prvi lastnik je bil Herman Ptujski, po katerem se kraj tudi imenuje. V prizidku dvorca stoji stara preša (1848), ki se še danes uporablja. V Hermancih najdemo tudi dve spominski plošči, posvečeni Štefki Sovič in Vinku Mikložiču, žrtvama NOB.

je vas na jugu KS Miklavž pri Ormožu z najmanjšim številom prebivalcev. Leži na edini ravnini v okolici, zato so si kmetje tukaj že v zgodovini pridelali veliko žita in s tem ugodnejše življenje. V kraju, hišna številka 14, se nahaja spominska plošča, posvečena pedagogu in strokovnemu pisatelju Davorinu Trstenjaku. Na hišni številki 17 je spominska plošča, posvečena Franju Lukmanu, agronomu.

je naselje na levem slemenu miklavške doline. Malo pod najvišjim vrhom vasi, tik ob Jeruzalemski vinski cesti, ki vodi skozi Vinski Vrh, stoji kapelica posvečena Srcu Jezusovemu. V njeni neposredni bližini, pri hiši s številko 69, pa se nahaja obnovljen vodnjak.

so obcestno naselje, kateremu pripadata zaselka Majcenski Vrh in Stovraga. Skozi vas je med drugo svetovno vojno potekala fronta, zato je bila močno uničena. Iz vojnega časa so ostala grobišča, ki so neevidentirana. Spomin na padle se ohranja preko ustnega izročila. V vasi je spominska plošča, posvečena žrtvam NOB.

stoji v Miklavžu, po njej pa je slednji dobil ime. Prvič se omenja šele leta 1486. Leta 1528 je bila sedež ormoškega vikariata (stalne kaplanije) in šele leta 1617 vikariatne župnije. Od prvotne manjše in nižje cerkve sta ohranjena del južne stene ladje in večina zvonika, ki je verjetno še iz 16. stoletja. Sedanja cerkev z zakristijo je bila zgrajena v letih 1683–92 in opremljena do leta 1696. Takrat so povišali tudi zvonik, ki je dobil sedanjo obliko in velikost. Cerkvena zunanjščina zaradi svoje višine učinkuje velikopotezno, kar velja tudi za njeno notranjščino, ki jo krasi ornamentalna slikarija Franca in Janka Horvata iz leta 1906. Vsi trije oltarji so iz prve polovice 18. stoletja, in sicer glavni iz leta 1716, stranska pa sta nastala okoli leta 1740. Nadstropno župnišče s petkrat po tremi osmi je v zasnovi iz leta 1839, v letih 1876 in 1906 pa je bilo prenovljeno. V njem hranijo poslikan omarast oltar iz zidanice na Kajžarju, ki ga je dal okoli leta 1745 izdelati miklavški župnik Matija Fortunat Tobinger, s posvetilom pa ga je dal opremiti njegov nečak, ptujski mestni sodnik Jožef Tobinger, ter kvalitetno sliko Poklona treh kraljev avstrijskega izvora iz začetka 18. stoletja. V cerkvi si poleg tega lahko ogledate še nagrobni plošči župnikov Matije Mihaela Žagarja in Štefana Modrinjaka in prižnico iz leta 1854.

se je rodil 4. avgusta 1920 v župniji Sv. Miklavž pri Ormožu. Mašniško posvečenje je prejel 17. junija 1945 v Zermanu pri Trevisu v Italiji. Svoje duhovniško službovanje je začel med zamejskimi Slovenci v Italiji. Leta 1969 se je vrnil v domovino in postal stolni vikar v Mariboru (1969-1970). Leta 1970 je postal honorarni predavatelj na TEOF Maribor. Leta 1980 je postal prodekan TEOF Maribor, 1984 izredni profesor, kar je ostal do leta 1996, ko se je upokojil. Poleg širokopoteznega ekumenskega delovanja in pisanja se je prof. Janežič močno uveljavil na kulturnem in leposlovnem področju. Izdal je štirinajst pesniških zbirk in trinajst knjig s prozno tematiko (črtice, povesti, pesmi v prozi). Napisal je tudi šmarnice o škofu Slomšku in še druge teološke knjige in knjižice. Njegova bibliografija obsega okrog 400 različnih objavljenih del. Za svoje vsestransko duhovniško in ekumensko delovanje je bil leta 1999 odlikovan z imenovanjem za papeškega hišnega prelata. Dr. Janežič je vsakega bližnjega sprejemal z vedrino, bolezni in življenjske križe pa z velikodušnim pogumom. Vsem, ki so ga poznali, je pustil vzgled pristnega pričevalca krščanskega veselja in optimizma.

Temnar stoji severno od Kajžarja sredi vinogradov, ki se širijo vse do Hermancev (1247) in Jeruzalema. Gre za staro fevdalno postojanko, ki sega lokacijsko še v 13. stoletje, ko je služila kot strelski dvorec ptujskemu militu Hermanu. Ta ga je leta 1249 podaril velikonedeljski komendi, v katere lasti je ostal do zadnje vojne. Leta 1542 se omenja kot Themler. Bil je večkrat prezidan in obnavljan, v sedanji obliki pa je iz srede 18. stoletja, a so mu na zahodni strani v letih 1957-59 prizidali večji trakt in povečali klet. Danes je Temnar visokopritlično 7 x 3-osno poslopje z mansardno streho in gospodarskim prizidkom. Fasado krasi skromna baročna členitev, klet pa pokrivajo opečni banjasti oboki. Strope v sobah poživljajo razgibani baročni štukasti okviri različnih oblik. V vzhodnem delu dvorca je bila nekoč kapela, v gospodarskem prizidku pa velika preša iz leta 1848. Odlikuje ga izbrana lega, saj z višine 311 m suvereno obvladuje svojo vinorodno okolico. Zidanica je bila temeljito prenovljena leta 2006. Vina in oglede, degustacije in podrobnejše predstavitve zidanice Temnar ponuja turistična kmetija Čurin.

Naš okraj je zaznamovan s številnimi kapelicami, ki so jih naši predniki postavljali z namenom, da bi jih obvarovale zla in hudega. Kapela Lurški Materi Božji je bila zgrajena leta 1908 v Velikem Brebrovniku (na sliki). Stoji ob križišču dveh cest, na stičišču štirih vasi Veliki Brebrovnik, Mali Brebrovnik, Pavlovski Vrh in Krčevina in verjeti je, da so jo pred sto leti, vaščani teh štirih, vasi tudi gradili skupaj. Posvetili so jo Lurški Materi Božji. Vera vanjo in upanje sta jim namreč pomagala, da so iz svojih vinogradov uspeli pregnati trsno uš in druge škodljivce, ki so v tistem času kar nekaj let uničevali vinograde in ves pridelek, ki je že takrat mnogim bil edini vir preživetja. V Vinskem Vrhu se nahaja kapelica, ki je posvečena Srcu Jezusovemu.

Mnogo sledi v naših krajih je zarisala tudi 2. sv. vojna. Nanjo spominjajo številne spominske plošče padlim žrtvam, spomenik NOB pri cerkvi sv. Miklavža in ustno izročilo o grobiščih v Zasavcih.

V Velikem Brebrovniku so pod Simonic Blumennauovo domačijo trije mogočni kostanji častitljive starosti in merijo v obsegih 492, 390 in 375 cm.